APDEJT.si

Napetosti med ZDA in Venezuelo so se pod Trumpovo administracijo stopnjevale. Po zaostritvi odnosov in vojaški pripravljenosti ZDA, se odpira možnost dialoga. Trump ne izključuje nobene možnosti glede Venezuele, vključno z vojaško intervencijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin se bo v Moskvi srečal s kitajskim premierjem Li Qiangom, ki se v Rusiji udeležuje zasedanja Sveta voditeljev vlad držav članic Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS). Srečanje bo priložnost za poglobljene pogovore med državama. Li Qiang je že izrazil željo po okrepitvi praktičnega sodelovanja s Rusijo v okviru ŠOS.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Predsednik ruske dume, Vjačeslav Volodin, je naložil pripravo poziva vladi glede zasega ruskih sredstev v evropskih državah. Parlament bo o tem razpravljal 20. novembra, z namenom sprejetja protiukrepov proti potencialni kraji zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi.

Savdski kronski princ Mohammed bin Salman je obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Washingtonu. Bin Salman si prizadeva za varnostna jamstva, medtem ko Trump upa na sporazum o normalizaciji odnosov z Izraelom. Srečanje poteka v času preoblikovanja Bližnjega vzhoda, vendar bosta morala oba voditelja sprejeti manj, kot sta pričakovala.

Avstralski strokovnjak za zunanjo politiko je opozoril, da bi morala Avstralija stremeti k vplivnejši vlogi na svetovnem odru. Poudaril je, da je sporočilo, poslano pred desetimi leti, bilo premalo pesimistično. Predlaga, da bi morala Avstralija začeti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Brett H. McGurk v analizi za CNN potegne zgodovinsko vzporednico med cilji ZDA v Venezueli in intervencijo v Panami, ne pa v Iraku. McGurk je leta 2004 prispel v Bagdad kot pravni svetovalec.

Izraelski mediji poročajo o protisionistični operaciji v Guš Etzionu južno od Betlehema, ki je povzročila več ranjenih.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da sumijo dva Ukrajinca, ki sta delala za Moskvo, sabotaže železniške proge na Poljskem, ki vodi v Ukrajino. Med soboto in ponedeljkom sta bila izvedena dva sabotažna napada na to progo, ki je pomembna za oskrbo Ukrajine. Poljski premier je dejal, da gre za »sabotažo brez primere«.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da ameriški zakon o "hiper sankcijah" ne bo vplival na delovanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS). Ameriški predsednik Donald Trump je 17. novembra podprl zakon, ki predvideva uvedbo sekundarnih sankcij.

Izraelske in palestinske oblasti so različno pozdravile resolucijo ZN o Gazi, ki jo je predlagala Amerika. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k izgonu Hamasa iz regije. Izraelski minister je pozval k aretaciji palestinskega predsednika, če bo glasovanje ZN podprlo palestinsko državo.

Resolucija Varnostnega sveta ZN pomeni korak bližje napotitvi mednarodnih mirovnih sil v Gazo in stabilizaciji regije. Hkrati resolucija kaže na ponovno sposobnost ZN za delovanje.

Iranski predsednik je izjavil, da Iran nikoli ni poskušal izdelati jedrskega orožja in da je iranski jedrski program namenjen izključno miroljubni uporabi jedrske energije.

Kremelj je obsodil Francijo zaradi nadaljnje dobave orožja Ukrajini, vključno z bojnimi letali, češ da takšno ravnanje ne prispeva k miru, temveč spodbuja protivojno razpoloženje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izrazil zaskrbljenost zaradi sporazuma med Parizom in Kijevom, ki vključuje dobavo bojnih letal.

V napadu na križišču Guš Etzion na zasedenem Zahodnem bregu je bil ubit najmanj en človek, trije pa so bili ranjeni. Do napada je prišlo z vozilom in nožem, poroča izraelska nujna pomoč.

Iranski zunanji minister Abbas Araghči je poudaril, da ima Kaspijsko morje za Iran enak strateški pomen kot Perzijski zaliv. Iran daje prednost sodelovanju z državami ob Kaspijskem morju in ocenjuje odnose z vsemi petimi sosedami kot odlične in strateške. Araghči se je srečal z iranskimi ambasadorji in vodji misij v Rusiji, Azerbajdžanu, Kazahstanu in Turkmenistanu, da bi razpravljali o širitvi sodelovanja.

Moldavski premier Alexandru Munteanu je na forumu o širitvi EU v Bruslju izjavil, da je širitev Evropske unije najboljša rešitev za povečanje odpornosti in varnosti Moldavije, zlasti ob nenehnih zunanjih hibridnih napadih. Zagotovil je, da je Moldavija pripravljena prispevati k močnejši in bolj enotni Evropski uniji ter da država zavestno izbira demokracijo, mir in pripadnost evropski družini.

Finska se bo po poročanju Purra HSlle verjetno znašla pod nadzorom Evropske unije. Razlogi za to odločitev niso podrobneje specificirani v podanem povzetku.

Izrael in palestinska uprava sta se strinjala s Trumpovim mirovnim načrtom, ki ga je odobrila Združeni narodi, medtem ko Hamas načrtu nasprotuje. Podrobnosti načrta niso znane, vendar naj bi vključeval določbe o rešitvi dveh držav in varnostnih jamstvih za Izrael.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je bil ob državniškem obisku v Združenih arabskih emiratih (ZAE) deležen najvišje ravni gostoljubja. Med obiskom je potekal vrh s predsednikom ZAE, kjer so razpravljali o okrepitvi sodelovanja na različnih področjih, vključno z obrambo, umetno inteligenco in jedrsko energijo. Posebno pozornost je pritegnila tradicionalna dobrodošlica, kjer so ženske vihtele s svojimi dolgimi lasmi, kar je del kulturne dediščine ZAE.

Cristiano Ronaldo se je po 11 letih vrnil v ZDA, kjer ga je v Beli hiši sprejel Donald Trump. Srečanje je potekalo po tem, ko se je portugalska reprezentanca uvrstila na svetovno prvenstvo 2026. Obisk je sovpadal tudi s prihodom savdskega princa.

Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike prednostno obravnavale vizumske termine za tuje obiskovalce, ki imajo vstopnice za Svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026. Trump je pozval navijače, ki načrtujejo potovanje na prvenstvo, naj takoj zaprosijo za vizume.

Vladimir Zelenski je sporočil, da bo 19. novembra obiskal Turčijo z namenom »pospešitve pogovorov«.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Donald Trump je ponovil, da ni zadovoljen z bojem Mehike proti narkokartelom in nakazal na morebitne ameriške napade na mehiškem ozemlju. Dejal je, da o tem tečejo pogovori z mehiško vlado, ki naj bi bila seznanjena z njegovim stališčem.

Franco-alžirski pisatelj Boualem Sansal, ki ga je alžirski predsednik pomilostil, se je vrnil v Francijo. Pred tem se je zdravil v bolnišnici v Berlinu v Nemčiji. V Elizejski palači ga je sprejel Emmanuel Macron.

Švedska kraljeva družina je ta teden opravila redek tridnevni državni obisk v Kanadi. S seboj so pripeljali delegacijo visokih vladnih ministrov in predstavnikov številnih švedskih podjetij. Kralj Carl XVI. Gustaf in kraljica Silvia sta obiskala Ottawo in Montreal.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je napovedala novo pobudo za tuje državljane, ki nameravajo potovati v Združene države Amerike na prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu. Ta pobuda jim bo omogočila hitrejše dogovarjanje za razgovore za vizume. Program, imenovan "FIFA PASS", bo navijačem, ki so kupili vstopnice preko FIFA, omogočil prednostne termine.

Na Dunaju so strokovnjaki poudarili, da Evropa postaja vse pomembnejši trgovinski partner za Kitajsko, vendar se odnosi med njima slabšajo. Sinologinja Susanne Weigelin-Schwiedrzik z Univerze na Dunaju je opozorila, da so evropski politiki še vedno "v slepem poletu", ko gre za odnose s Kitajsko, in da je bilo že v 90. letih na Kitajskem več strokovnjakov za Evropo kot pa obratno.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da se Evropska unija pripravlja na sprejem novih članic, pri čemer jo vodijo vprašanja miru, demokracije in varnosti. Kosova je izpostavila tri ključne smeri dela na poti k širitvi EU.

Od začetka vojne v Gazi je v izraelskem priporu umrlo najmanj 98 Palestincev, pri čemer organizacije za človekove pravice opozarjajo na mučenje in zanemarjanje zdravstvene oskrbe ter pozivajo k mednarodni preiskavi. ZDA in Izrael načrtujejo prihodnost Gaze, vendar brez sodelovanja Palestincev. Odbor OZN opozarja na genocidne prakse Izraela in njegove širitvene načrte.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozdravil sprejetje načrta Trumpove administracije za trajni mir v Gazi s strani Združenih narodov. Hamas je načrt zavrnil. Varnostni svet ZN je z resolucijo odobril oblikovanje sile.

Novi dokumentarec razkriva, da potek vrha Nata ni bil tako gladek, kot se je zdelo. Težave so povzročali dizajnerski stoli, vredni 700 evrov, skrbi glede prisluškovalnih naprav v cvetličnih loncih in celo zavračanje vstopa visokim predstavnikom Nata na lasten vrh. Zamude Donalda Trumpa so dodatno obremenjevale kuharje.

Rusija in ZDA aktivno pripravljata novo izmenjavo zapornikov, kot je potrdil posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev. Podrobnosti pogovorov niso bile razkrite, vendar prizadevanja za izvedbo izmenjave potekajo.

Ekvadorski volivci so na referendumu zavrnili predloge predsednika Daniela Noboe za pravne reforme in novo ustavo. Ta izid predstavlja velik politični udarec za Noboa, potem ko je bil ponovno izvoljen.

Donald Trump je izjavil, da bi bil "ponosen" napasti narkokartele v Mehiki in Kolumbiji. Poročilo tudi omenja model volitev, ki je bil uporabljen v Čilu, in rast prodaje električnih vozil v Južni Ameriki brez Tesle. Poleg tega so v ospredju napetosti v Gazi in ukrepi proti ilegalni imigraciji.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti "uničujoče" sankcije proti Rusiji, če bi ta vdrla v Ukrajino. Trump je večkrat kritiziral Bidenovo administracijo zaradi njenega odziva na rusko agresijo in zatrdil, da bi on ravnal drugače.

Papež Frančišek je v času podnebne konference v Braziliji izrazil zaskrbljenost zaradi nezadostnega podnebnega ukrepanja držav. Poudaril je, da 'stvarstvo kriči' in pozval k večji odgovornosti pri varovanju okolja.

Na tisoče Čehov in Slovakov je v ponedeljek s protesti obeležilo obletnico Žametne revolucije iz leta 1989, ki je končala desetletja komunistične vladavine v nekdanji Češkoslovaški. Protestniki so opozorili, da so demokratične vrednote ponovno ogrožene.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pohvalil mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo, ki ga je potrdil Varnostni svet ZN, in pozval države, naj se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa. Hamas je ponovil, da se ne bo razorožil in da zavrača načrt ZN. Na Zahodnem bregu je bil v napadu z vozilom in nožem ubit Izraelec, trije pa so bili ranjeni.

Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da skupine Palestincev, ki so nepričakovano prispele v državo, ne bodo vrnili. Južnoafriški zunanji minister Ronald Lamola pa je izrazil sum glede prihoda 153 Palestincev na letalu v Johannesburg, saj naj bi to nakazovalo na načrt za izgon Palestincev iz Gaze in Zahodnega brega. Skupina je prispela s čarterskim letom brez izstopnih žigov iz Izraela v njihovih potnih listih. Južnoafriška vlada je izrazila zaskrbljenost glede okoliščin prihoda letala.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je z vojaško parado sprejel tuvalujskega premierja Feletija Tea v predsedniški palači. Predsednik Lai je izrazil prepričanje, da bo obisk poglobil dvostranske odnose in omogočil skupno soočanje z geopolitičnimi izzivi in podnebnimi spremembami, s ciljem izboljšanja blaginje ljudi in napredka obeh držav.

Avstralski premier Anthony Albanese je izjavil, da Avstralija ne bo vetirala kandidature Turčije za podnebno konferenco COP v skladu s pravili ZN, ki zahtevajo soglasje. Ta odločitev je močan udarec upanju Južne Avstralije, da bi gostila dogodek.

Predsednik Bolgarije Rumen Radev je izdal odlok o imenovanju Svetlana Hristova Stoeva za bolgarskega veleposlanika v Švici s sedežem v Bernu. Odlok je bil objavljen v izredni izdaji državnega glasila. Hkrati je bil Radi Dragnev Najdenov razrešen s položaja veleposlanika v Švici. V preteklosti so bili imenovani tudi novi veleposlaniki v Armeniji, Braziliji, Katarju, Belgiji in na Nizozemskem.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt za dosego miru med Izraelom in Hamasom. Palestinska oblast na Zahodnem bregu je pozdravila odločitev, medtem ko islamistično gibanje Hamas izraža dvome o načrtu.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z nemškim zunanjim ministrom Johanom Vadefulom, s katerim se je pogovarjal o nadaljnji krepitvi bilateralnih odnosov in strateških projektih. Vučić je poudaril, da je Nemčija eden največjih in najpomembnejših partnerjev Srbije, pogovarjali pa so se tudi o projektih na področju energetike in infrastrukture.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo odločitve Evropske unije glede usode 210 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v EU, upoštevati interese Belgije, kjer se nahaja večina teh sredstev na platformi Euroclear. Stubb se ne strinja s pritiski na Belgijo glede tega vprašanja. Evropska komisija medtem išče alternative za financiranje Ukrajine, saj se zaveda, da ni realnih nadomestil za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Razmišljajo o posojilu za Ukrajino, zavarovanem z ruskim premoženjem v Belgiji.

Donald Trump je pripravljen podpisati zakon o novih sankcijah proti Rusiji, če bo obdržal pravico do sprejemanja končnih odločitev glede omejitev. Poročali so, da se pripravlja nov sankcijski instrument proti Rusiji.

Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.